Samo od sebe se nič ne premakne na bolje

Poročilo s septembrskih zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti 

V Pekrah krajanke in krajani preverjajo informacije o prihodnosti pekrske enote mariborske knjižnice, ki najema zasebne prostore. Najem se bo kmalu iztekel, a vodstvo sporoča, da se knjižnica iz Peker ne umika, kot je bilo slišati po kraju. Prehod za pešce na Lackovi cesti, vzhodno od gasilskega doma, naj se po končanih delih na meteornem razdelilniku pred gasilskim domom znova zariše, še menijo v Pekrah. Kljub temu, da je prehajanje omogočeno že tik ob bližnjem krožišču, večina pešcev prečka cesto prav tam, kjer sta tudi avtobusni postaji, in ocenjujejo, da bi s tem ukrepom izboljšali tudi prometno varnost na najbolj prometni cesti v Pekrah.

V centru mesta trenutno najbolj bolijo prometne obremenitve Maistrove, Cankarjeve in Mladinske ulice, sodobne metode premikanja po peš conah, o katerih se skupnost še ni poenotila, kako se vklapljalo v siceršnji modus operandi med pešci. Tudi upadanje splošne kulture v prometu, zaradi česar se po mnenju udeleženih na zboru samoorganiziranih četrtnih skupnosti Center in Ivan Cankar, krha tudi varnost udeleženih v prometu. O tem in o Lentu se želijo pogovoriti s predstavniki lokalne skupnosti.

Najbolj vroča cona Magdalene tudi v začetku jeseni ostaja področje od Trga revolucije, mimo UKC do začetka Magdalenskega parka. Ni le pričakovanje podrobnega načrta za nova stanovanjska bloka na Dvorakovi in prihodnjih korakov preureditve Trga revolucije tisto, ki dviguje temperaturo, prebivalke in prebivalci tega konca mesta, udeleženi na tokratnem zboru SČS Magdalena so prepričani, da je kakovost bivanja tukaj začela padati že pred časom, prihodnji koraki pa bi padec še poglobili.

Na zboru SČS Tabor se je razprava, ki so jo udeleženi razdelili na posamezne ulice in soseske, v večji meri zajemala nezadovoljstvo zaradi neurejenosti funkcionalnih površin, sestavnega dela sosesk z večstanovanjskimi bloki. Odgovor, kdo ima pristojnosti za urejanje dovoznih poti, parkirišč in zelenic, bi moral izhajati iz zemljiške knjige, pa je tudi na Taboru tako, da je v zemljiški knjigi ustrezno urejena etažna lastnina, pripadajoča skupna področja pa ne. Dokler se stanje ne uredi, bodo mogoči razni izgovori vseh vpletenih. No, prebivalce Koseskega ulice morda razveseli informacija, da je občina našla sredstva za njeno dolgo načrtovano prenovo. Projektu prenove (na zboru SČS Tabor je na dnevnem redu skoraj desetletje) že leta nikakor ne uspe obstati v proračunu. Morda tokrat.

Na Pajkovi ulici v Novi vasi manjka parkirišč za prebivalce blokov, na delu Stantetove pa bi prebivalci želeli doseči dogovor o ustrezni spremembi režima vožnje po soseski, s katerim bi opredelili dovozne potrebe malega Mercator centra, nakupovalcev in bližnjih stanovalcev, uredili promet in povečali prometno varnost. Na zboru SČS Nova vas so bili predstavljeni še nekateri predlogi projektov za participativni proračun ter pobuda za samooskrbno ogrevanje. To je v Mariboru precej vezano na zemeljski plin, pobuda pa bi zahtevala vsaj spremembo občinskega odloka.

Kurirčkova pot se v Radvanju nahaja pod vznožjem Pohorja. Pot vas mimo gostilne Ob kostanju popelje proti totemu bregu v majhno naselje hiš. Imajo tam urejeno pitno vodo? Nimajo. V kakšnem stanju so studenci? Presušeni. Katera je nova pridobitev, s katero se lahko pohvalijo? Da so postali novo odlagališče smeti po tem, ko se je zbiralnica odpadkov na Streliški zaprla. Na zboru SČS Radvanje se je vnovič obravnavalo tudi problem parkiranja in varnosti pešcev na Borštnikovi ter varno kolesarjenje na zluknjanem delu Streliške. Z urejanjem obojega se že krepko zamuja. O domu za starejše občane, vrtcu in api centru – vse to si v Radvanju želijo, več v prihodnjih poročanjih.

Operativni program varstva pred hrupom za Mestno občino Maribor še ni oblikovan, je pa težko pričakovan. Med tem je bila izdelana že druga karta hrupa za to področje, rezultati pa kažejo, da se je število prebivalcev, izpostavljenih hrupu cestnega in železniškega prometa, v zadnjih letih zmanjšalo. Na Pobrežju so se udeleženi na septembrskem zboru spet pogovarjali o nočnem hrupu z železnice nad Nasipno ulico, ki ga povzroča tovorni železniški promet. Ker tamkajšnji prebivalci prej omenjenega napredka pač ne čutijo. So pa zadovoljni, da se je uredila Pobreška cesta in da se končno ureja dvorana mestne četrti.

Ob Pobrežju so Studenci tista mestna četrt, kjer je predvidena ali v izvajanju najobsežnejša stanovanjska gradnja zadnjih let. Temu primerno je bil oblikovan dnevni red zbora SČS Studenci. Udeleženi so obravnavali problematiko hrupa z gradbišč, pomanjkanja informacij (ali celo rešitev), kako se nove soseske vklapljajo v obstoječo infrastrukturo četrti, o ulicah, ki so zaradi novih obremenitev spremenile karakter in o številnih drevesih, ki so izginila iz prostora (spomnimo na poseke v vojašnici generala Maistra).

Princip direktne akcije je eden ključnih principov delovanja ljudi na zborih samoorganiziranih skupnosti. Princip nalaga osebi, ki je izpostavila problematiko (zbor pa se jo je nato odločil reševati), da v aktivnostih tudi sodeluje. Tako je bilo, in bo še, s septembrskih zborov na različne pristojne institucije posredovanih kar nekaj pobud, predlogov prošenj in zahtev. Na tokratnem zboru SČS Koroška vrata udeleženi tokrat niso premogli tovrstnega angažmaja. Drugače je bilo na Teznem. Zbora SČS Tezno se je kar lepo število oseb udeležilo prvič, kljub temu pa z aktivacijo glede izpostavljenih vsebin niso imeli težav. In teme? V tej zapostavljeni in na več mestih izrazito degradirani četrti (in to žalostno dejstvo vsakokratni občinski oblasti zelo zamerijo), so to uničena infrastruktura, poplava prostorov za smetišča in pomanjkanje prostorov za druženje, varnost v prometu in zdravstvena postaja.