Call to action


Kako se zgodijo spremembe? Ali želiš biti del njih?

Volitve so mimo in opravili smo (ali pa tudi ne ) „državljansko dolžnost“. Poslanska mesta so razdeljena in s koalicijo je bila vzpostavljena nova vlada. V kolikor ste mnenja, da so volitve edini demokratični instrument, potem je sedaj za štiri leta zaključeno. Oddali ste glas in nadaljnja štiri leta boste nemi, namesto vas bodo govorili drugi, sami pa boste živeli s posledicami. Vendar se poraja vprašanje: Ali se s tem pride do sprememb v družbi?

Že najbolj površen pogled v zgodovino nam pokaže, da je odgovor odločen NE! Volitve niso začetek sprememb, nasprotno, volitve so tipično zadnje dejanje, ki služi le temu, da podeli uraden pečat spremembam, ki so se v družbi že zgodile.

Seveda se spremembe ne zgodijo kar same od sebe. Organizirane skupine se vselej angažirajo in poskušajo družbo potisniti v eno ali drugo smer, pač tja, kamor menijo, da se mora družba v prihodnosti usmeriti. Te skupine obstajajo v vsakem trenutku in neprestano vplivajo na značaj družbe. Tako skupine za pravice LGBT poskušajo priboriti enake pravice drugače spolno usmerjenim, medtem ko se druge skupine borijo za njihovo nadaljno diskriminacijo, sindikati se borijo za pravice delavcev, medtem ko gospodarske zbornice zagovarjajo interese kapitalistov, skupine za pravice žensk se borijo za enakopravnost, medtem ko druge skupine delujejo proti temu. Organizacij/pobud, ki tako vplivajo na smer v katero pluje naša družba, je nebroj, razmerje moči med enimi in drugimi pa določa smer. Eno dejstvo ostaja neizpodbitno, družba in država, ki sta vselej podvržena vplivom teh raznolikih skupin in organizacij potujeta v neko smer, se že premikata.

Svojčas je veliki zgodovinar Howard Zinn zapisal: “Ne moreš biti nevtralen na premikajočem se vlaku”. S tem je pokazal na dejstvo, da ljudje vselej že soustvarjamo družbo, v kateri živimo in sisteme, ki jo organizirajo. V tej situaciji je vsako dejanje prav takšen prispevek kot odsotnost dejanj in s slednjim podpremo trenuten sistem ter njegove možne destinacije. Če se s stanjem v družbi in s smerjo, ki jo družba ali država ubira, ne strinjamo, pa skušamo smer “premikajočega vlaka” spremeniti.

(S tem je hotel povedati, da v vsakem sistemu obstajata dve alternativi, ali se strinjaš z destinacijo vlaka ali pa poskušaš  smer v katero drvi, spremeniti. Če se v ničemer ne angažiraš, podpiraš sistem takšen kot je sedaj. Vsak posameznik si torej lahko postavi vprašanje, ali je zadovoljen s stanjem v družbi in ali se strinja s smerjo, ki jo družba ali država ubira. Če je odgovor ne, potem nastopi Zinnova dilema, kjer je pasivnost dejansko strinjanje s sedajšnjim stanjem.)

Odgovor je torej na dlani, potrebna je aktivacija. Kot rečeno, je smer v katero se premika neka družba, odvisna od ravnotežja moči med organizacijami in pobudami, ki se aktivirajo okoli neke teme. To ravnotežje se spreminja prav z aktivacijo prebivalcev. Več kot se nas je pripravljenih aktivno angažirati za neko stvar, bolj se bo ravnotežje moči nagnilo.

Tudi v Mariboru so nekateri prebivalci spoznali, da se z začrtano potjo družbe, ki so jo prepoznali kot vse večje oddaljevanje mehanizmov odločanja od prebivalcev, ne morejo strinjati in so se aktivirali, da bi poskušali spremeniti pot. Tako se je formirala Iniciativa mestni zbor (IMZ), neformalna, nestrankarska skupina prebivalcev Maribora, ki želi doseči, da bi se pri sprejemanju odločitev v večji meri upoštevala volja prebivalcev. IMZ s tem namenom organizira zbore Samoorganiziranih četrtnih skupnosti (SČS).

Ti delujejo po principih samoorganiziranja, direktne akcije in neposredne demokracije. Vzpostavljajo javni prostor, kjer se ljudje srečujejo, pogovarjajo, diskutirajo in rešujejo probleme, ki so bodisi vezani na mestno četrt, lokalno skupnost ali pa se dotikajo obsežnejših sistemskih vprašanj.  V letu in pol je bilo izvedenih že več kot 170 zborov občanov, ki so dosegli že kar nekaj uspehov in izboljšav za prebivalce mesta. Tako so v eni četrti odprli ambulanto, v drugi dosegli za javnost dostop do otroških igrišč pri vrtcih, v tretji preprečili rušitev zgradbe mestne četrti, na ravni celega mesta spremenili pravilnik upravljanja s prostori MČ, sestavili spisek investicijskih predlogov za leti 2015 in 2016, spisali predlog za spremembo Zakona o lokalni samoupravi in nenazadnje sodelovali v pripravi in podprli pobudo za uvedbo soodločanja občanov pri porabi javnega denarja v obliki instituta participatornega proračuna.

Zbori SČS so se tako izkazali kot zelo uspešen način aktivacije prebivalcev in se v letu in pol iz ene četrti razširili na 9 izmed 17 četrti. Zbori pa ne morejo funkcionirati brez organizacijske podpore, torej ljudi, ki so pripravljeni organizirati srečanja, se dogovoriti za prostore, raznositi letake in najpomembneje, moderirati te zbore. Prav pomanjkanje moderatorjev v največji meri botruje dejstvu, da zbori SČS še ne potekajo v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Tovrstno samoorganiziranje prebivalcev seveda ne uživa formalne podpore obstoječih oblastnih struktur, zato jih IMZ organizira na popolnoma prostovoljni bazi. Vse, ki menite, da je potrebno spremeniti smer naše družbe in odločanje približati prebivalcem, vabimo, da se pridružite Iniciativi mestni zbor in pripomorete po svojih močeh. Kontaktirajte nas na info@imz-maribor.orgin pomagajte obrniti krmilo.