SČS Nova vas, 11.9.2014


JAVNO PISMO AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE ter MINISTRU ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE REPUBLIKE SLOVENIJE

Nepravilnosti pri vzdrževanju Pekrskega potoka v Mariboru

Smo samoorganizirana četrtna skupnost Nova vas, nastala pred pol drugim letom s pomočjo Iniciative mestni zbor v Mariboru, ki je take skupnosti vzpostavila v devetih mariborskih mestnih četrtih. Delujemo na zborih prebivalcev posamezne četrti, na njih pa v odprtem pogovoru identificiramo probleme v okolju in družbi ter jih poskušamo reševati. To počnemo po sistemu direktne akcije, kar pomeni, da udeleženec, ki problem zazna in iznese, tudi aktivno sodeluje pri njegovem reševanju.

Ker je več udeležencev opozorilo na probleme urejenosti našega okolja in prometa, se je v SČS Nova vas oblikovala  delovna skupina za okolje. Ob vrsti drugih »pack«, je bila  izpostavljena tudi priljubljena pešpot ob Pekrskem potoku, ki je slabo vzdrževana, ob njej pa ni klopi in košev za odpadke. Prepričani, da lahko nekatere stvari uredimo tudi sami, smo se lotili postopkov za izpeljavo dogovorjenega.

Prva ugotovitev je bila, da moramo z akcijo kakršnegakoli urejanja počakati do avgusta, ko se konča gnezdenje ptic. To je tudi pomenilo, da bo večino odkritih skritih odlagališč na brežini potoka preraslo grmičevje, ki pa, kot smo menili, bodo ob urejanju (košnji) vendarle odkrita. Kot smo se pozanimali, ima koncesijo za vzdrževanje Pekrskega potoka VGP Drava Ptuj, kjer so nam tudi potrdili, da bodo brežine do sredine meseca avgusta počiščene, zato smo akcijo postavitve klopi in košev ter čiščenja prestavili na soboto, 30. avgusta. Pred tem smo preverili lastništvo parcel ob potoku, ki so najbolj zanemarjene in tudi tistih, kjer naj bi postavili klopi. Podučili so nas, da je pet metrski pas ob potoku v lasti države in, da tja naj ne posegamo. Potem smo skupaj z Uradom za komunalo promet in prostor na MO Maribor ter JP Snaga Maribor določili lokacije klopi, odločili pa smo se tudi, da se tokrat lotimo urejanja le predela ob zapuščeni parceli, v dolžini približno dvesto metrov, kjer bo potrebno porezati grmičevje, ki ovira sprehajalce, in predvsem, kolikor bo mogoče, odstraniti invazivne tujerodne rastline, ki preraščajo obrežje in dušijo avtohtono rečno rastlinje.

Pred akcijo smo si člani delovne skupine ponovno ogledali pot ob potoku in doživeli neprijetno presenečenje. Pokošena je bila zgolj brežina potoka, pet metrskega pasu ob njem se ni dotaknil nihče. Na zastavljeno vprašanje smo od VGP Drava Ptuj dobili odgovor, da morajo zgolj zagotoviti pretočnost potoka in, da so dela končali.

Že iz posnetkov, ki jih prilagamo, je razvidno:

  • da na nekaterih mestih ni zagotovljena niti pretočnost, saj je v potoku ostala vsa navlaka;
  • da je del, ki verjetno strojno ni bil dostopen, ostal v dolžini skoraj stotih metrov nepokošen, na njem nasad japonskega dresnika in žlezave nedotike, pod robidovjem pa ostanki v žledolomu polomljene breze;
  • da so bile ob košnji polomljene veje bližnjih dreves, ki so jih pustili kar na brežini in so se veje tam pridružile odpadkom, ki so jih tja odložili bližnji vrtičkarji;
  • da je tudi ves pokošen zeleni odpad ostal kar na brežini;
  • da predeli pod mostički niso bili deležni nobenega čiščenja;
  • da je bil na delu, kjer je pred tem rastel japonski dresnik, za zatiranje uporabljen herbicid, ki je uničil vso vegetacijo, edinole dresnik tam spet veselo odganja (kdo je uporabil herbicid, ne vemo);
  • da je na državnem pet metrskem pasu rasla alergena ambrozija, ki je nihče ni opazil in smo jo populili mi v čistilni akciji, preden se je povsem razcvetela.
Nepokošen 5-metrski pas ob strugi
     

Naštete nepravilnosti smo opazili na predelu potoka med Betnavsko cesto in ulico Pohorskega odreda, to je na področju MČ Nova vas, kjer tudi delujemo.

Na osnovi navedenega smo udeleženci 29. zbora samoorganizirane četrtne skupnosti Nova vas 4.9.2014 sklenili, da na napake javno opozorimo in tudi zahtevamo pojasnila in informacije v zvezi z vzdrževanjem vodotokov. Vemo, da Pekrski potok ne spada med poplavno nevarnejše, vendar domnevamo, da stanje ni veliko boljše niti tam, kjer pa je ogrožena varnost ljudi in njihovega premoženja.

Javno vas zato sprašujemo:

  1. Katera dela so opredeljena v koncesijski pogodbi o vzdrževanju Pekrskega potoka?
  2. Ali pogodba zajema tudi zaščito in ukrepe proti zaraščanju potokov z invazivnim tujerodnim rastlinjem?
  3. Kako je opredeljeno območje vzdrževanja po tej pogodbi?
  4. Kakšna je letna vrednost vzdrževalnih del na Pekrskem potoku?
  5. Kdo je dolžan vršiti nadzor  opravljenih del po koncesijski pogodbi?

Želimo živeti v urejenem okolju, pripravljeni smo sodelovati in pomagati, da tako tudi ostane, nismo pa pripravljeni tolerirati slabo opravljenega dela in plačevati del, ki niso bila opravljena. Pričakujemo, da nam boste konkretno in pravočasno odgovorili na zastavljena vprašanja.

Lepo pozdravljeni!

SČS Nova vas